Учитељ

90 ______o e a u ununununi i nuunniurui uuu

Vsi svetovno priznani pedagogi zastopajo državno idejo, kakršno iščemo tudi mi in kakršna lahko tudi nam pomaga dalje pri državljanski vzgoji.

Država kot bogato v sebi razčlenjena celota mora biti obenem enota nasprotstev v državi. Naloga državljanske vzgoje pa mora biti, da iz vsakega poedinca napravi moralnega, vdanega in aktivnega člana te enote. Vzbuditi mora v niem nravstveno voljo, da prOstovolino služi državi in da jo priznava. Končno mora državljanska vzgoja vse heterogene elemente, torei poedince, stanove, stranke in svetovne nazore, ki si medseboijno nasprotujejo, združiti in pripraviti do tega, da svoje sile staviio V službo skupnosti, t.i. države.

Zastopati nam je treba stališče, da morajo biti vsi svetovni nazori in vsa morebiti drugačna poijmovanja o državi, najsi bodo še tako različna in naj si v podrobnostih še tako nasprotujejo, trdno povezana v tej misli na državo kot delovno in življensko zajednico, združeno po skupni usodi. Ta državna misel, ki naj bi obsegala ves narod po vsei njegovi mnogoličnosti in po vseh njegovih razlikah, mora voditi tudi našo državno pedagogiko in našo državno šolsko in kulturno politiko.

Vzgoja za državo mora biti — in v tem je zapopadeno njeno visoko poslanstvo: vzgoja k službi za državo in k izpolnjevanju dolžnosti do države. V tem leži tisti visoki pomen poklicne izobrazbe, ki ga zlasti Kerschensteiner vedno tako poudarja; kajti ne samo vV takozvanih državlianskih dolžnostih v ožiem smislu služi poedinec državi, nego predvsem s svojim vsakdanjim delom. Odkriti in spoznati plemenito stran tudi naipreprosteišega poklicnega dela kot najbistveneiše možnosti, da se resnično učinkovito uveljavi nravstvena vrednost lastne osebnosti v službi države, je najvažneiša naloga poklicne izobrazbe. Osebnost ie šele dovršena, če se njen tesno omejeni »jaz« razširi s tem, da stopi v službo celote, da se z njo poveže in se |i docela preda. To pa je v mirnih časih mogoče le v treznem delu na mestu, kamor nas je postavila usoda. Zato si ne moremo misliti nobene osebnostne vzgoje in nobene vzgoje za državo brez izobrazbe za kak določen poklic.

Bodočega državliana pripravliati na to, da se lahko kasneje adeležuje tudi pravega političnega življenja in da si lahko pomaga, če je postavljen pred odgovornostne odločitve, ki ga siliXQ, da zavzame v kaki kočljivi zadevi svoje stališče, t.|. predvsem naloga zgodovinskega in državljanskega pouka. Zgodovinski pouk nas uči zgodovinski spoznavati sedajnost iz preteklosti ter nam prikazuje v vsem zgodovinskem živlienju pomen osebne odločitve naše vesti in vzgaja tako k razumnemu in zadostno odgovornemu sodelovanju pri sedanji državi. Državljanski pouk pa mora politično sodelujočim posredovati potrebno znanje o državi, o njeni ustavi in njeni notranji ureditvi. Ustavo je treba poznati in razumeti, zato se mora V šoli obravnavati kot samo po sebi umljiva državnopravna podlaga, na kateri moramo živeti in delati.

Tu ima učiteli važno nalogo, da s svojim zgledom pokaže spoštovanje do naše ustave, pa tudi da se vzdržuje vsakega strankarsko političnega vplivania na mladino. Šola mora mladino strogo nad-