Учитељ

КЕ __________ __------- отет 53 strankarski vzgajati za državo, k službi za celoto, k brezpogoinemu državljanskemu mišlienjiu kot nekaki volji za državo, ki združuje v šoli vsa politično si nasprotujoča naziranja.

Dalje je treba poudariti, da ta politična izobrazba k edinstvu ali vzgoja za državo ne more biti samo zadeva šole. бе уаХпејза је namreč tista edinstvo tvoreča sila, ki jo izžareva politično življenje samo. Kakor je to splošno znano, smo imeli v tem oziru pri nas še do nedavna največ povoda za težke skrbi. Le na zunaj in na znotraj močna država lahko vzbuja v doraščajočem rodu smisel za državo in ponos na državljanstvo. Ne mogla pa bi mladina doživljati, kai ie država, če njeno pravo bistvo neprestano obdajaio oblaki prahu, ki jih dvigajo strankarski boji. Neobhodno je torej potrebno, da pride država do veljiave kot nadstrankarska celota ,ki strankarska nasprotstva v sebi ublažuie in ob potrebi docela zatre.

Več koristi in bolie služi državi tisti. ki zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti in vestno vrši svoje vsakdanje delo, nego oni, ki se trka na svoje prsi in glasno priznava neke nazore, svoje dolžnosti do države pa zanemaria. Tako leži tudi vrednost slehernega državljana le v delu in v službi, ki io opravlia za državo, a ne v njegovi pripadnosti k določenim skupinam, stanovom in strankam. Če bo to kdaj postalo docela samo po sebi umljivo, tedaj lahko tudi mladina doživlia državo kot zajednico vsega naroda po delu in usodi, s katero je tudi ona kot njen skužbuioči član neločljivo in nerazdružljivo povezana. .

ТЕ

Državljanska vzgoja ni identična z državljanskim poukom. Če hočemo ta problem najiprei na kratko karakterizirati, oziroma če državljanski pouk in državliansko vzgoio medseboino primerjamo, lahko rečemo približno tole: Naloga državljanske vzgoje, koliko nai vzbuja državliansko zavest v primeri z državljanskim poukom, ie, da se učenci ne uče domovino in očetnjavo le spoznavati, nego tuđi liubiti, da se ne uče, državni red le razumevati, nego da ga začno tudi ceniti, da se ne uče, ustavo po posameznih členih le doumevati, nego da se začno znaio zanimati in navduševati, da se ne seznanjajo samo z besedilom dobrodelnih zakonov, nego da se z vsebino teh zakonov vzbujata in negujeta v muladini socialni čut in karitativna toplota. 5

O državljijanskem pouku se je že mnogo govorilo in pisalo. Ali pouk sam ne zadostuje. V dobi delovnošolske ideje је treba učenca navajati k zavednemu udejstvovanju. Učenec mora svoje živlienie YV šolski zajednici zavedno preživljati, on se mora čutiti in udeistvovati kot član te zajednice. Pouk in vzgoja se morata vse boli ko dosleij usmeriti na to, da se vzbudi v otroku občestvena zavest. Ta zavest se mora razvijati vzporedno z mladim človekom, ona mora z njim rasti in postati v njem nekaka sila. In za katero zajednico nai vzgajamo človeka? Na to je mogoč samo en odgovor: Za veliko narodno zajednico. Nikdar torei ne le za kako zajednico, ki se hoče kot poseben »razred« izločiti iz drugih delov naroda. Naš narod тога