Учитељ

ИО (никада

stremeti za tem, kar ga združuje in jači, a ne za tem, kar ga razdružuje in slabi. Občestvena zavest mora biti osnovna zavest v človeku, tista absolutna zavest, ki se zavest nasproti vsem tistim, međ katerimi Žživimo, vseeno kateremu stanu ali Žživljeenskemu krogu ti liudje рпрадајо.

Nai mi bo tukaj dovoljeno, da v širokih potezah še nekaj več izpregovorim o nalogah in o konkretnih ciljih in končno tudi o vsebini državljanskega pouka v šolah naše države.

ČI. 16. ustave Kralievine Jugoslavije od 3. septembra 1931 se glasi: Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti.

Odredba, da morajo vse šole razvijati državljansko zavest, in omenjeno načelo narodnega edinstva, ki ga najdemo že v vidovdanski ustavi kraljevine Jugoslavije, je narekovala tudi duha novemu zakonu o narodnih šolah od 5 decembra 1999 glede smotra šole.

Zato najdemo tudi v novem šolskem zakonu načelo državnega in narodnega edinstva in predpis, da morajo šole v tem duhu pripravliati učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega, narodnega in društvenega občestva.

Predpisati vzgojo za narodno in državno edinstvo z zakonom, je bilo potrebno in možno, ker novi školski zakon, ki obenem predpisuje posredno in neposredno sodelovanje z vsemi kulturnimi ustanovami za ljudsko izobrazbo, hoče narodno šolo kot široko institucijo, ki nai ima žive zveze z vsem ljudskim prosvetnim delom in fo ne samo v materialnem, ampak tudi v etičnem pogledu. Po teh predpisih mora stati organizacija naše narodne šole sredi naroda in mora biti celo središče vsega širokonarodnega kulturnega živlienja.

Smoter vzgoje |e torei po naši ustavi v vseh šolah isti: moralna vzgoja, državljanska zavest in — kar nas tukai posebno tangira narodno in državno edinstvo. K nalogam šole spada torei osobito državljanska vzgoja in kot njena naloga in priprava, ki pa je ustava izrecno ne omenia, državljanski pouk. Bližnji smoter teza pouka je, da na podlagi izbranega konkretnega učnega gradiva ustvari

podlago in položi trdne temelje državljanskemu mišlienju, njegov .

zadnji smoter pa ie državljanska vzgoja sama na sebi.

Državlianski pouk nai bi na podlagi spoznavanja naše države vzbujal in razvijal ljubezen do jugoslovanske domovine, ozir. očetnjave. Kakor pa ima vsaka država tri sestavne dele: svoi narod, svojo zemljo in svoje pravo, tako se ljubezen do očetnjave razceplia na гтоје: па domovinski čut, na nacionalno zavest in na tako zvani patriptizem, ki ie lasten človeku, ki ima smisel za skupnost. Med domovinskim čutom in med nacionalno zavestjo je včasih napeto razmerje, ki je sicer polno čara, ni pa brez nevarnosti. Kajti domovinski čut nagiba k temu, da se kaj rad krčevito oklepa onega tesno zaokroženega ozemlja, ki ga je človek vzljubil še kot ofrok. To je lokalni patriotizem in neka vrsta partikularizma. Gre pa za to, da se domorodni ali domovinski čut, ki izvira iz ljubezni do rodne grude in do domačega plemena, prelije in убјет у пастопајпо гауез! узета naroda v državi, v našem primeru v nacionalno zavest jugosloven-