Филателиста
ји Imajući u vidu članak Dejana Tubinovića o pedesetogodišnjici naših maraka, gde u prvom redu govori O takozvanim „verigarima”, preštampali smo ovaj članak iz filatelista br. 4 od aprila 1940. godine koji jee napisao K. Marne — Ljubljana. |
K. Marne — Ljubljana SPECIJALIZACIJA VERIGARJEV
| Že mnogo let zasledujem pojav, da pada zanimanje za zbiranje - verigarjev, posebno onih, ki so bolj specijelne narave.
Po poizvedbah pri velikem številu zbirateljev sem prišel do 22'ključka, da je vzrok popuščanja interesa Za verigarjev le v preveliki njihovi specijalizaciji.
Nešteto zbiralcev slovenskih znamk je usmerilo svojo raziskavo ma različne podrobnosti; čitali smo njihove članke, začetkoma z velikim občudovanjem. Večina teh člankov je bilo za avtorje neko življensko . delo. v katero so vložili ne le veliko denarja, temveč tudi ves svoj prosti čas. Ko so se ti članki vrstili kot neskončna veriga, smo postali malodušni in pojavila se је misel, da nam ni mogoče slediti tej začrtani poti. Pregrupirali in prelepili smo svoje zbirke slovenskih znamk, Vpoštevajoč razne izsledke piscev, in končno se je velika večina odločila, da sploh znamk več ne nalepi, in da čakajo V vložnih knjižicah nekega
. „odrešitelja”.
Spominjam se raziskovalcev, ki so proučevali vrste papirjev, ne'kateri međ njimi so celo navajali debelino papirja V stotinkah milimetra in so se Za to posluževali mikrometra; drugi so naštevali neskončno mnogo barv in njih odtenkov — le pri kamnotisku so opisali 140 barv; tretji —.naj ne bodo užaljeni — „Dpikolovci”, so sestavljali mapake iz vseh vidikov, med katerimi je bila najbolj prilubljena tipizacija znamk po žarkih (Strahlentypen), šlo je tako daleč, da skoraj dve znamki, tiskani v isti poli, nista bili enaki. Potem 50 se pojavili specijalisti, ki so proučevali zobčanje znamk. Opisali so celo neke potvorbe in smatrali iste za pristne. Nastopili so tudi „obesekarji” in nas navduševali za obeske na slovenskih znamkah, drugi za dvojne tiske, razne odtiske in slične specijalitete. Bili so tudi taki, ki so smatrali decentrirano znamko za posebnost, tudi gube v znamkah so bile že prilubljene, zopet drugi so mnogo pisali o lepilu, dalje če so bile znamke pred ali po zobčanju gumirane. Našli so se znamke, ki so bile tiskane na že gumirani strani. Čitali smo razprave O razpolovljenih znamkah in od časa do časa je vstala neka nova zvezda v obliki kake redke, do tedaj še ne objavljene barve. Koliko se je pisalo o portovnih znamkah, o portovnih provizorijih, časopisnih znamkah in časopisnih provizorijih. Preobširno bi bilo, da bi vse to naštevali.
Povdarjam, da je velika večina teh raziskovalcev delala z idealizmom. Njihovo delo шпа готомо svoje pozitivne strami nije pa izdaje, Rkatera bi bila tako temeljito 'obdelana. Nekateri zbiralci so pri tem zasledovali materielne koristi in forsirali svoje znamke.
30