Biološki listići

10

le ontogemijn fakat. to filogemija. koja mani je, gotovo shyatljiija od mje w svome mehanizmu, mora- biti bay verovatnost.

! LOSA

Ako se poreklo živih bića svodi na kraju krajeva ma poreklo trunke žive materije, mioramo se zapitati, da li danas ne postaju elćušne klice, nevidljivi stvorovi, iz m1tve materije. „Je? znamo da u vazduhu koji udišemo, lebde nebrojeni sićusni organizmi, da ka barske vode sadrži čitav svet, da po org 'anskoj ma koja se raspada, truli, vrvi mnoštvo mikr oskopskih | Dića: pa zar «a sve te kliee imaju svoje genealogije, ı da n jedan predstavnik toga nevidljivoga sveta ne miože postati iz ozganske ıli minevalne ma-

ferije svoje aredine, bez posredovanja jednoga živa pretho--

dnika? Od pamtiveka se mislilo, da neki živi organizmi postaju iz mrtve materije, verovalo se u spontamu S eneraciju. Po Aristotelu msekti postaju iz zemlje, a neki cri paćovi iz mulja. Isti pojmovi vladaju i a NVIL i NVIII. veku: na primer, van Helmont misli, da miševi postaju iz prljava rublja, dok bi prah međ daskama poda davao bwhe!

Nema odayno da je spontanoj generaciji oduzeta svaka osnova Čuvenim ogledima Pasteura. Oko polovine prošloga veka zapodela se prepirka oko toga pitanja izmedu prirodnjaka Poucheta, ız Rouena. ı Pasteura. Prvi je tvE«lo, da se iz sena oslobođena živih klića grejanjem, pojayvljuju n vodi, u kojoj Je seno prokuhavano, razni mikroskopski stvVoOTOVI: Što Je; prema tome istraživaocu, bio dokaz spontane generacije ı rešemje problema o poreklu života. Dugim i primernim ogledima. Pasteur Je dokazao. da se u Pouehetovim ogledima ne vadi ni o kakvoj spontanoj generaciji, već da mikroorganizmi, koje Je posmatrao, proizlaze svi 12 klica, koje au spolja unete u tečnost u kojoj su se fi sićušni stvorovi pojavili. Do danas ništa nije uzdtmalo istinitost toza Pasteurova tvrđenja. Danas je utvrđeno, da ma kakva organska ili mineralna sredina, ako je