Jugoslovenski Rotar

svaki način moralo tražiti za to uzroke i razjašnjenje. Znanstveni radovi u tom smjeru bili su uvijek usko vezani sa istražnim radovima siručnjaka eksploziva, koji gledaju na stvar sa stanovišta vječne opasnosti, noSene vrsenjem njihovog zvanja, a yodjene devizom: Opreznost је mudrost Zivota. =

/ |

GLASBA V LJUBLJANI Dr. Janko Хлтоупак, РВ. С. Гјиђ]јапа

Slovenska glasbena kultura je stara, v svojem bistvu samorodna in kaže nepretrgano zvezo iz stare dobe do današnjih dni. To nam izpričujejo zapiski ız 5..* 9.** in 15. stoletja. Plesoči in pojoči Sloven Je bila takrat tipična prikazen tudi med tujerodci. Iz romantiéne poti Ulriha Lichtenstein zvemo, da mu je poslala njegova dama najbrz slovenski napev s prosnjo, da ji na njega spesni nem&ko_ besedilo.

Od konea 14. stoletja dalje so bili naši rojaki Jako častno zastopani po vseJ Srednji Evropi kot yneti in znameniti delavci na glasbenem polju. Omenim naj samo Jurija Sladkonja in Jakoba Gallus-Petelina.

Ko je bila pri nas reformacija, je s svojim delom ostro posegla med priproste sloje. Neprecenljivih zaslug za nase jezikosloyje in naso glasbo si je pridobil Primoz Trubar, ki nam je dal prve tiskane slovenske pesmi, pri Gemur mu je pomagal Adam Bohoric. Protireformacija je uvidela, da je njen boj proti protestantizmu brez glasbe — brez uspeha. Zato je njen najodličnejši zastopnik Tomaž Hren sestavljal 15 let slovensko pesmarico. ki pa žal ni izšla. Nato so v presledkih izhajale cerkvene pesmarice, sestavljene od Matije Kastelica. Ahaca Strzinarja. Mihaela Pagloveca, Jakoba Repeža in Rendeskinija. Narodna pesem se Je pa prenašala iz roda v rod. za kar Je skrbela predvsem domaéa hiSa, potujo¢i pevci in muzikantje.

V stari Ljubljani se je zelo gojila glasba. Leta 1660. je izvajala v Ljubljani v takozvanem „Ballhaus" italijanska operna družba prvo opero. to Je ravno 10 let popreJe. kakor v Parizu. Leta 1701. je ustanovil član Akademije Operosorum Ivan Bertold pl. Héffer Akademijo .Philharmonicorum™, ki Je začela s svojim delom S. januarja 1702. leta. Prvi družbin znak so bile orgle in v prvih pravilih sta bili določeni vsakoletna počastitev Sv. Cecilije dne 22. novembra in v poletju javna glasbena prireditev združena z večerno vožnjo po Ljubljanici kot druzbena prireditev. Filharmoniéna druzba je leto za letom izvyrstno nastopala. Leta 1705. ji je bil izvoljen za predsednika GaSper GoSelj, ki jo je vodil do svoje smrti leta 1716. Toéni podatki o družbinem delu niso več na razpolago. Uspešni nastopi so pa ugo-

* Poročilo bizantinskega poslanika Priskos-a s potovanja na Atiloy dvor in Sidonius Apollinarius v pesnitvi Mosella. ** Ellwangelski menih Ermenrich.

194