Jugoslovenski Rotar

tovljeni v letih 1728, 1742 in 1743. Leta 1792 so se sestali štirje ljubljanski meSéani: dimnikar Moos, zdravnik dr. Kogl, neki Jelemicki in neki Flickschuh ter zaéeli igrati Haydnove, Mozartove in Plegelove kvartete. S tem so oziveli Filharmoniéno druzbo, ki je 12. novembra 1794 dala zopet svojo akademijo in par dni na to izvolila dimnikarja Moosa za svojega raynatelja. Po pravilih iz 1796 zenskih Glanic niso sprejemali, ée niso bile glasbene diletantke. Vendar pa je smel vsak clan pripeljati na redne prireditve vsake 3 mesece s seboj po 1 žensko. Prihod Francozov leta 1797 je zaéasno ustavil delo Filharmoniéne druzbe. Naslednjega leta 1798 sta bili pa ze zopet dve dobrodelni prireditvi. Po letu 1801. se je v prostorih gledali8éa pozivelo druStveno delovanje in Je bilo 122 članov. med katerimi so vsi takratni ljubljanski veljaki in nič manj kot 25 duhovnikov. Imeli so orkester 25 članov in zbor, v katerem so peli in igrali tako stolni kanoniki, kakor tudi ostali meSéani in obrtniki ter prirejali redne akademije, od časa do časa pa povabili tudi tuje umetnike. S svojim delom si je pridobila druzba tak sloves, da je smela leta 1800 ponuditi častno élanstvo slovitemu skladatelju Josipu Haydnu, ki je ¢lanstyo sprejel in poklonil druzbi selo svojo C dur mago, ki se je pa Zal izgubila. Izvajali so jo filharmoniki 28. decembra 19800. v St. Jakobski cerkvi. vy kateri so sploh pogosto nastopali. Leto za tem so izvajali Haydnov oratorij .Stvarjenje’, 26. junija 1802. leta je državna oblast pripoznala drustvu ime .,Filharmoniéna druzba™.

Prihod francoske vojske 28. novembra 1805 do 28. marca 1806 Je zaéasno ustavil društveno delo. Družba je pa polagoma zopet ozivela leta 1808. toda ze leta 1809 do 1814 se je druStveno delo ustavilo. Po odhodu Francozoy Je društvo nadaljevalo svoje delo. Ko je prišel avstrijski guverner baron Lattermann leta 1814. ga Je Filharmonična druzba sprejela s petjem in z bakljado. Sloves druzbe se je tako razSiril preko ljubljanskih meja, da so prosili leta 1819 znamenitega skladatelja Ludovika van Beethovna, da Je tudi on sprejel Gastno članstvo druzbe in ji poklonil VI. simfonijo. Ob Gasu ljubljanskega kongresa leta 1821. Je prevzela Filharmoniéna druzba skrb za lepe glasbene prireditve pod vodstvom GaSperja Maska, ki je bil dirigent ljubljanske opere in je obdaril slovensko glasbeno literaturo s_ tolikimi lepimi skladbami, zlasti tudi s kantato ..Kdo je mar? za soli, zbor in orkester na besede Ivana Koseskega. Z nastopom GaSperja Maška se Je začelo tudi intenzivno življenje za slovensko glasbo in njeno udejstvovanje. Gašper Mašek in pozneje Anton Nedved sta skrbela vedno zato. da so bila na sporedu poleg nemških, tudi slovenska plasbena dela, ker so v Filharmonični družbi složno sodelovali vsi pravi Kranjci slovenskega in nemškega rodu. Pod vodstvom Gašperja Maška je uprizarjala Filharmonična družba razne predstave, pela razne oratorije in druga resna dela s spremljevanjem lastnega orkestra. Živahno delovanje Je za trenotek ustavila viharna doba v zaćetku leta 1848.. ko Je Slovensko društvo v Ljubljani takoj po marčni revoluciji pozvalo Filharmonično družbo, naj postane Osrednje slovensko glasbeno društvo, kateremu pozivu pa ni sledila, ker je bila preveč „Kranjska“. 50. maja 1848. je bil v Deželnem gledališču pryi slovenski koncert pod naslovom „.Beseda“, na katerem so se izvajale skladbe Jurija Flajšmana in Blaža Potočnika. Ko зе је ljudstvo po-

195