Jugoslovenski Rotar

Pragi. Ustanovni občni zbor je bil 25. septembra 1872, ko je bil v Ljubljani prvi obéeslovenski uéiteljski shod. Delokrog Glasbene Matice je ostal od tedaj vy glavnem vedno enak, Сергау so se pravila od časa do časa spreminjala, kakor je nanesla potreba. Udejstvovala se je Glasbena Matica predvsem kot zaloznica muzikalij, potem pa kot Glasbena Sola in konéno tudi kot koncertna prirediteljica.

Na ustanovnem obénem zboru se je Ze omenjalo nabiranje narodnih pesmi in izdaja Solskih uénih pripomotkoy. Takoj je bil ustanoyljen artistiéni odsek, ki so ga tvorili skladatelji in prva nagrada je bila razpisana za najbolj8o slovensko mao. Prva izdaja publikacij je iz8la v poletju 1873 z novimi kompozicijami Nedvéda, Antona Férsterja, dr. Gustava Ipavea. V nadaljnih 66 letih je Glasbena Matica izdala do danes 220 razlitnih edicij. obsegajoéih nad 2000 skladb. Od teh edicij je okrog 90 Se v zalozbi, ostale so pa vse razprodane in so nekateri zvezki izšli v drugi, tretji in tudi četrti izdaji. Izdanih Je bilo 181 moških zborov, 125 mešanih zborov, 28 ženskih zborov s spremljevanjem klavirja, 7 večjih zborovskih del odnosno kantat, 168 samospevoy, 549 narodnih pesmi, 1 opera, 8 cerkvenih skladb, 33 pesmi v priredbi za vijolino in klavir, 63 klavirskih skladb, 298 manjših klavirskih izdaj, klavirska Sola, klavirske vaje, orgelske skladbe, pa ludi srbske in hrvaške skladbe, zlasti tudi rukoveti juzZnosrbskih narodnih pesmi Štefana Mokranjca. Poleg tega je izdajala Glasbena Matica 2 leti tudi samostojno glasbeno revijo „Nova muzika“ z bogatim glasbenim materijalom.

Po zaslugi Glasbene Matice je izšla та; „Моћогјеуа резтамса“, kateri je dala na razpolago vse svoje izdaje do leta 1892, da jih je potem porabil pokojni Jakob Aljaž zanjo. Letos je dala pobudo za zbirke del Slovenskih skladateljev. od katerih bo prva izšla v začetku meseća decembra pod imenom „Lajovičeva čitanka“ v proslavo 60 letnice rojstva tega skladatelja. Druge Ji bodo sledile.

S svojimi edicijami је razirila Glasbena Matica glasbeno ustvarjanje, poglobila glasbeni okus obéinstva in zanesla med najéirSe plasti naroda zanimanje in ljubezen do petja in glasbe sploh. Glasbena Malica Je postala ognjisée, okrog katerega so se zbirali vsi slovenski skladatelji ter v plemeniti tekmi bogatili naSo glasbeno literaturo. Pripomniti Je. da Je za cerkveno glasbo ustanovljeno leta 1877 posebno Ceciljansko društvo v Ljubljani, ki ima ogromne zasluge za razvoj cerkvene glasbe našega naroda.

Šola Glasbene Matice se Je ustanovila šele 15. novembra 1882, in sicer za klavir, gosli in splošno glasbeno teorijo. Imela je najpreje samo 28 gojencey, pa se je Stevilo gojencey hitro mnoZilo in z njim vred tudi stevilo glasbenih uéiteljey. Poleg glasbene Sole v Ljubljani., je skrbel odbor tudi za glasbene šole y Novem mestu, Kranju, Gorici in Trstu. Proti koncu vysakega Solskega leta se prirejajo javne produkcije gojencev, ki dokazujejo sistematično delo in velike uspehe, ki Jih dosega ta šola. V začetku šolskega leta 1919/20 je bila Sola razširjena v Prvi jugoslovanski konservatorij, ki ga je potem prevzela država s 1. aprilom 1926 v svojo upravo. Leta 1886 je prišel na Solo Fran Gerbič, ki Je deloval pozneje na konservatoriju v Lyovu. Dne 1. decembra 1891 je pa nastopil službo v Glasbeni Matici Matej Hu bad, ki je za Gerbičem prevzel vodstvo šole. Na zavodu je pouče-

197