Jugoslovenski Rotar

valo več prominentnih glasbenih uéiteljev, tako n. pr. Karl Hoffmeister, sedanji rektor konservatorija v Pragi in Josip Prochazka,. profesor na praskem konservatoriju. Gojenci Sole so nadaljevali svoje Studije v tujini in prisli nazaj kot u¢itelji. Tako n. pr. Anton Lajovic. Stanko Premrl, Josip Pavéié, Karl Jeraj, brata Janko in Anton Raynik. trije Trosti, Niko Stritof, Svajgerjeva, SeSkova, Fédranspergova in Praprotnikova. Nekateri gojenci so postali umetniki n. pr. Emil Adami¢, Anton Lajovic, Oskar Dev. Stanko Premrl, Julij Betetto, Josip Krizaj, J. Rijavec, Iličič, Bučar, Levar, Kovač, Zupan, Banovec, Rus. Vrhunéeva, Devova-Costaperaria, LovSetova, Perslova, Polakova, Thalerjeva, Talihova, Koblarjeva, Trostova, Svajgerjeva, Pozenelova, Jerajeva, Litar, Noé, Rupel, LipovSek, Sivic, Gallatia i. t. d.

Kot koncertni zavod je doslej poslovala Glasbena Matica z velikim uspehom. Prvi koncert je priredila 8. Julija 1888 v stari reduti s sodelovanjem dveh rojakoy, tenorista Frana Pogatnika-Navala in kontrabasista Blaza Fischerja z ad hoc sestavljenim zborom. To je dalo povod, da so ljubljanski pevci, ki so sodelovali pri |jubljanski „Čitalnici“ hoteli imeti višji umetniški razvoj. pa jih je najpreje samo desetorica izstopila iz „.Čitalnice“. in privabila nadaljnih 532 реусеу tako. da so vadili pod vodstvom idealnega sodnika dr. Frana Grossa. Prosili so, da Jih sprejme Glasbena Matica pod svoje okrilje. kar se je 22. januarja 1891 fudi zgodilo. Od takrat obstoja Matični pevski zbor. ki Je v okviru društva organiziran samostojno in čegar predsednik in tajnik sta prava člana glavnega odbora. Prvi koncert so priredili 18. 4. 1891 s presenetljivim uspehom. V novembru 1891 je pok. sodni svetnik Ivan P. Vencajz razSiril moSki zbor y meSani zbor in pridobil za njega vodstvo ravnatelja Mateja Hubada, ki je nastopil sluzbo 1. 12. 1891. Od svojega postanka dalje je priredil ta pevski zbor okrog 300 velikih koncertoy, in sicer polovico pod vodstvom Mateja Hubada, ostalo pa pod vodstvom dr. Grossa, dr. Cerina, Nika Stritofa, Sreéka Kumarja in Mirka Poliéa. Vetino slovenskih zboroyskih skladb je nesel pevski zbor h krstu na koncertni oder in jih prvič izvajal. Marsikatero delo je bilo napisano ravno za ta zbor in njegovo izvajanje Je bodrilo in navdušilo skladatelje za nove napore. Da je čula Ljubljana časino število največjih in najznamenitejsih del svetovnoglasbene literature. Je gotovo zasluga Matičnega zbora. |

Ta zbor je tudi izven svojega rodnega mesta izvajal slovensko pesem tako v letu 1896 na Dunaju pred strogo kritiko, potem pa v Opatiji. v Zagrebu. za časa plebiscita na Koroškem, v Beogradu, Novem Sadu. Subotici. Sarajevu, spomladi leta 1998 po vsej Češkoslovaški. jeseni istega leta po Poljski. in pozimi leta 1929 v Franciji in Svici. leta 1934 pa po vsej Bolgariji.

Poleg zbora deluje tudi še Orkestralno društvo, ki Je bilo osnovano leta 1919 in je pod vodstvom profesorja Karola Jeraja odnosno Lucijana Marije Skerjanca izvajalo in propagiralo naSo domaéo orkestralno glasbo. Poleg domatih del je bilo pa na sporedu tudi več tujih del in sicer 26 vetjih za godalni, oziroma veliki orkester. Ker nima dovolj tlanoy, je moralo biti spopolnjeno z godbeniki Dravske vojne muzike. odnosno Opernega orkestra.

Od leta 1922 dalje ima Glasbena Matica tudi svojo koncertno poslovnico, ki je do letošnje sezone aranžirala 708 koncertov, produkcij

198