Јадранска стража

NAŠE MORJE (Konec)

ZHODNA obala Jadranskega morja ima vrsto dobrih pristaniŠč, medtem ko na italijanskem obrežju ni razen Benetk nobenega dobrega naravnega pristaniŠća, in Še to je umetno zgrajeno. Na našem ozemlju anektiranem od Italije je 17 pristanišć, izmed katerih so naj-

važnejša Trst, Reka in Pulj. Na naših tleh je pa v Andreejevcm atlasu zabcleženih 19 obmorskih krajev na hrvatskem obrežju, 73 na obrcžju od izliva Zrmanje do Bojane in 63 naselbin na otokih ob morju. Većina je to neznatnih krajev, od katerih najvećji in najvaznejši so: SuŠak, Bakar, Senj, Zader, Sibenik, Split, OmiŠ, Makarska, Metković, Gruž, Dubrovnik, Ercegnovi, Kotor, Bar in Še par manjših krajev. Po Italijanih anektirano ozemlje se je pred vojno delilo v a) pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko z 2918 km’ in 250.000 prcbivalci ; b) samostojno mesto Trst z okolico z 95 km 2 in 230.000 prebivalci ; c) mcjno grofijo Istro z 4956 km 2 in 375.000 prebivalci. Skupno so tvorili ti trijc upravni deli Primorsko z 8000 km 2 in 900.000 prcbivalci. Anektirano ozemjje ima zanimivo zgodovino, iz katere posnemam naslednje:

GoriŠko-GradiŠčansko ozemlje je pripadalo najprej k stari Iliriji. Po raspadu Rima je prišlo k Furlaniji. V XI stoletju je postalo samostojno. L. 1500 je pa pripadlo Avstriji in je bilo njena pokrajina do konca svetovne vojne. V Istri so bivali pr. Kr. Oraci (Traćani) in Kelti, predrzni morski roparji, od sosedov Istri (Istrani) imenovani. Istra je prišla pod rimsko vlado v času od 1. 229 —50 pr. Kr. Najbolj se je razvila po bitki pri Akciju 1. 31 pr. Kr., ko je bil Pulj njeno najvećje mesto. Tej dobi njenoga razvoja siedi doba burnih dogodkov za casa preseljevanja narodov. L. 600 se začno preseljevati na njeno ozemlje Slovani. Tekom ćasa menjala je razne gospodarje, dokler ni Austrija konečno I. 1797 zavladala nad celim njenim ozemljem vse do konca svetovne vojne. Trst je bila rimska naselbina iz drugega stoletja pr. Kr. z imcnom Tergeste. V desetem stoletju so mu vladali tržaški škofje. Pozneje je bil odvisen od Benetk, ki so ga zelo ovirale v razvoju. L. 1382 se je prostovoljno podal Habsburžanom. Zdaj se je začelo mesto razvijati. L. 1719 ga je Karel VI povzdignil v svobodno pristaniŠće, ki je ostalo do prevrata v austrijskih rokah. V drugi polovici XIX in v XX stoletja do svetovne vojne je dosegel Trst višek svojega razvoja. KakŠen je danes njegov gospodarski razvoj to je splošno znano. Mesto propada ravno tako kakor na drugi strani Reka, ki je ob delitvi rimskega cesarstva 1. 395 pripadla Carigradu. Njena zgodovina je v srednjem veku zelo pestra, ker je pogostoma me-

Foto ■ Niitlić ~ Split• СУТОНСКА ТИШИНА У СПЛИТСКОЈ ЛУЦИ SUTONSKA TISINA U SPLITS KO J LUCI

35